Zakaj je pomembno, da poznamo lastne vrednote?

By | Uncategorized | No Comments

Vrednote so naš kompas skozi življenje. Opominjajo nas, kaj si želimo v življenju doseči in s kakšnimi ljudmi se želimo obdati na naši poti.

Takrat, ko poznamo naše vrednote, nam le-te kažejo smer v katero v življenju želimo iti.

Kaj to pomeni?

Vzemimo za primer tri vrednote – iskrenost, prijaznost, kreativnost.

V kolikor je ena izmed mojih temeljnih vrednot iskrenost, se bom obdala z iskrenimi ljudmi. Kadar se bo v moji bližini znašel nekdo, ki ne bo iskren, bo to zame opozorilo, da si ne želim odnosa s to osebo. Tako bom tudi vedela, da moram tej osebi postaviti osebno mejo.

V kolikor je ena izmed mojih temeljnih vrednot prijaznost, se bom ob vsaki neprijaznosti tudi izrazila. Postavila osebno mejo, če bo oseba do mene neprijazna. Spremenila svoje obnašanje do same sebe, če bom kdaj neprijazna sama s seboj.

V kolikor je ena izmed mojih temeljnih vrednot kreativnost, vem da bom iskala delo, ki je kreativno. Vedela bom, da na delovnem mestu kjer ne morem izraziti svoje kreativnosti, na dolgi rok ne bom zadovoljna in uspešna. Lažje si bom izbrala poklic.

Zgoraj sem navedla le nekaj primerov kjer nam lahko vrednote pomagajo pri naših odločitvah in pri postavljanju osebnih mej.

Poznavanje svojih vrednot je namreč zelo povezano z lažjim in hitrejšim sprejemanjem odločitev na zaseben in poslovnem področju, kot tudi pri prepoznavanju lastnih mej.

Naše vrednote nam pomagajo tudi pri postavljanju naših ciljev. Samo takrat, ko poznamo svoje vrednote, si lahko postavimo cilje, ki nam bodo na dolgi rok prinesli zadovoljstvo in izpolnitev.

Recimo, da je moja temeljna vrednota skrb za okolje. Ta vrednota mi pomaga pri odločitvi, da ne bom delala za podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo plastike, ki škoduje našemu okolju.

Lažje si bom postavila cilj, da si želim delati za podjetje katerega vrednota je odgovorno delovanje do okolja. Vem, da bom samo v takem podjetju, ki mu je mar za ohranjanje narave, lahko zadovoljna.

Vrednote, cilji in osebne meje se med seboj prepletajo in eden brez drugega tudi težko obstajajo.

V kolikor ne poznam svojih vrednot, ne moremo postaviti ciljev, ki nam bodo ob izpolnitvi le-teh prinesli zadovoljstvo. V kolikor ne poznamo svojih vrednot in ciljev, težko prepoznavamo lastne osebne meje.

Poznate svoje vrednote?

Z ljubeznijo,

Tjaša

Kaj storiti, ko nekomu postavite osebno mejo, a jo ta ne upošteva?

By | Uncategorized | No Comments

Dajmo si za lažjo predstavo pogledati naslednji scenarij.

Na delovnem mestu imate vodjo, ki je milo rečeno zelo temperamenten. Dajmo tej vodji ime – Marko.

Vsakič, ko imate sestanek z Markom, se zgodi, da z njega odidete z grenkim priokusom.

Včasih se zgodi, da vas Marko pred ostalimi sodelavci pošteno nahruli, ker ima slab dan.

Drugič vas nahruli, ker določena stvar ni bila izpeljana točno tako, kot si je Marko zamislil.

Vendar tak ni samo do vas. Zgodi se, da tudi sodelavce žali z izjavami kot je: „Pa kaj si ti glup, da tega ne razumeš?“

Marko definitivno hodi čez vaše osebne meje in je do vas nespoštljiv. Nekaj sodelavcev vam „pojamra,“ da se Marko obnaša neprimerno in da ga imajo počasi že dosti.

Odločite se, da boste vi tisti, ki boste Marku postavili osebno mejo.

Dobita se na sestanku. Tam mu poveste, da se počutite neprijetno, ko se pred sodelavci dere na vas.

Ni vam všeč, ker vas in sodelavce sprašuje po inteligentnosti, ob tem se počutite, da vas degradira in da vas niti najmanj ne spoštuje.

Poveste mu, da to vpliva na vaše počutje na delovnem mestu.

Ne želite in ne dovolite si takega obnašanja. Do vas naj bo bolj spoštljiv, ker si to zasluži vsak človek.

Marko vas posluša in vam pove, da njegov namen ni bil, da bi se ob njegovih besedah počutili neprijetno.

Nato predlaga kaj lahko naredite vi, da se bo on bolje počutil, ko ima slab dan.

Pravi vam, da bodite bolj pozorni na to “s katero nogo je vstal.” Kadar prepoznate, da ni najboljše volje, ga poskušajte spraviti v smeh.

Vam se zdi, da Marko prelaga odgovornost za svoja dejanja na vas. Vseeno pa ga do neke mere razumete, saj je tudi on samo človek, ki ni vedno popoln in ima kdaj slab dan.

Vsaj zaveda se in do neke mere priznava, da njegovo obnašanje ni vedno na mestu.

Na sestanku se skupaj odločita, da bo Marko od zdaj naprej bolj pazljiv na svoje besede in „izbruhe“, vi pa ga boste kdaj tudi poizkusili spraviti v dobro voljo.

Vendar pa se kmalu izkaže, da se Marko ne drži vašega dogovora in se na naslednjih sestankih obnaša kot ponavadi, nespoštljivo do vas in vaših sodelavcev.

S sestankov ponovno odhajate vznemirjeni in jezni.

Tovrstni sestanki vam vzamejo tudi veliko energije, kar posledično vpliva na vašo motivacijo za delo in splošno počutje.

Včasih ste tako jezni zaradi kršenih osebnih mej, da Marko okupira vaše misli tudi v vašem prostem času.

Kaj storiti v primeru, ko oseba nasproti vas ne spoštuje vaših osebnih mej?

  1. Lahko se odločite, da boste pustili, da oseba hodi čez vaše osebne meje. Morda se boste s časom navadili, da vas neprimerno obnašanje ne bo vrglo iz tira. (opomba: najverjetneje bo to na dolgi rok negativno vplivalo na vašo samozavest ali pa se bo jeza kopičila v vas dokler je ne boste več mogli obvladati in boste tako nekega trenutka nenadzorovano izbruhnili).
  2. Lahko se odločite, da boste tej osebi postavili ultimativno osebno mejo, ki je, da to osebo odslovite iz svojega življenja. Včasih se vam bo to zdelo še posebej „težko.“ Sploh, če je to oseba, ki vam daje redni dohodek. Ali pa zelo dober prijatelj, včasih tudi partner. Vendar vedno obstaja rešitev za vsak izziv, in na dolgi rok je za vaše dobro počutje in dobro samopodobo nujno, da osebe, ki ne spoštujejo vaših osebnih mej – odslovite iz svojega življenja. Samo na tak način boste naredili prostor novim ljudem in situacijam, ki vam bodo dejansko v doprinos.

Zakaj je pomembno, da postavite osebno mejo?

Obstajajo osebe, ki ne spoštujejo tujih osebnih mej. Takih ljudi si ne želite v svojem življenju.

Nihče nima pravice, da se do vas obnaša nespoštljivo in tisti, ki ne upošteva vaših mej – počne natanko to.

Takrat, ko izrazite svojo osebno mejo in na drugi strani ni posluha za to, morate še posebej verjeti vase.

Verjeti, da si zaslužite spoštljive odnose – s strani delodajalca, sodelavca, prijatelja, partnerja, sorodnikov ali kogarkoli s katerim pridete v kontakt.

Večkrat, ko boste znali samozavestno izraziti vaše osebne meje in reči NE, večkrat boste lahko rekli JA osebam in dogodkom, ki so vam v doprinos.

Ne boste izgubljali energije z ljudmi in dogodki, ki vas čustveno izžemajo.

Svoj fokus boste tako lažje usmerjali k akciji, k svoji osebni ali poslovni rasti.

Hitreje se boste premikali po poti zadovoljnega življenja in negovalnih odnosov, ki so vsem udeležencem v doprinos.

Z ljubeznijo,

Tjaša

Ste prijatelji s tišino?

By | Uncategorized | No Comments

Včasih sem bila glavni „zabavljač.“ Vedno, ko sem bila v družbi, sem imela skrito nalogo. Vsakič, ko je nastala tišina, sem postavila kakšno vprašanje. Ali pa nekaj povedala. Se mi je zdelo, da nekdo mora. Pa sem jaz prevzela to nalogo.

Vam povem, da je bilo precej naporno. Sem neprestano razmišljala kaj še lahko povem. Nisem bila čisto sproščena in v stiku s seboj. Ugotovila sem, da me je bilo strah tišine.

Danes sem v družbi ljudi po navadi povsem sproščena. Takrat, ko imam nekaj za povedati ali vprašati in to pride iz srca, ne izgubljam časa. Takrat, ko me nič več ne zanima ali pa nimam ničesar za dodati ali deliti, sem preprosto tiho. Navkljub tišini se še vedno počutim sproščeno. Ugotovila pa sem, da ima tišina tudi kar nekaj prednosti.

  1. Takrat, ko znate biti tiho in vztrajati v sproščeni tišini – ko vam ni nelagodno, ker je nekaj sekund ali minut med ljudmi tišina, naredite ljudem prostor, da se izrazijo.Dobijo občutek, da ste tam za njih, da jih poslušate. Imajo čas, da zberejo svoje misli.

Še posebej pomembno je, da znate ljudem s tišino dati prostor, če vodite ljudi ali imate storitev s katero ste v odnosu z drugimi. Voditelji bi morali v večini časa poslušati svoje zaposlene in postavljati prava vprašanja, ter znati počakati na odgovor. Samo tako boste namreč izvedeli kaj ljudje potrebujejo od vas. Enako velja, če ponujate kakšno storitev, več tišine z vaše strani, saj boste samo na tak način lahko slišali kaj vam vaša stranka sporoča in kaj potrebuje.

Seveda se s tišino lahko zgodi tudi nekaj čisto nasprotnega. V kolikor vaš sogovorec ni navajen tišine in z njo ni sproščen, bo počel to kar sem jaz v svoji mladosti. Začel vas bo „zabavati.“ Začel bo govoriti, karkoli mu bo padlo na pamet, samo zato, da bo zapolnil tišino. V kolikor se to zgodi, je pomembno, da vi sledite svojim zaznavam. Ni vam potrebno, da se vključite v igro „zabavljača.“ Le pustite ga, da odigra svojo vlogo.

    2. V kolikor imate nastop pred večjo publiko – predavate, vodite delavnico, sestanek, je tišina ključna. Tišina v smislu kratkih 10 sekundnih premorov med vašim govorom. Takrat, ko podate pomembno informacijo ali postavite vprašanje je pomembno, da znate vztrajati v tišini.

S tišino vašim poslušalcem omogočite, da predano informacijo absorbirajo in si jo lažje zapomnijo. V kolikor namreč neprestano govorite brez premorov, udeleženci veliko težje sledijo. Tišina oziroma premor med vašim nastopom vam tudi pomaga poudariti pomembne informacije, ki jih želite predati.

   3. Tišina je za vsakega posameznika, ki želi biti v stiku s seboj – ključna. Takrat, ko smo sami je pomembno, da znamo biti v tišini. Tako se tudi urimo, da nam tišina ne bo neprijetna, ko bomo v stiku z drugimi ljudmi. To pomeni, da ko smo sami, nismo neprestano obkroženi z glasbo ali televizijo.

Odlična metoda za urjenje tišine je tudi meditacija. Samo takrat, ko znamo v tišini prisluhniti kaj nam sporoča naše telo, bomo delali izbire, ki so nam v doprinos.

  4. Obvladati tišino, namesto da ona obvladuje vas. Takrat, ko ste popolnoma sproščeni s tišino, imate več energije, ker je ne trosite vse naokrog. Lažje zberete misli, ste bolj v stiku sami s seboj in bolj v    stiku z vašo okolico. Namesto, da razmišljate o tem kaj bi še povedali, imate čas za opazovanje in poslušanje drugih ljudi. Delujete bolj sproščeno in osrediščeno, ker to tudi ste.

Sproščena tišina vas bo osvobodila. Je tudi zelo pomembna za naše odnose. Dober poslušalec je zlata vreden in ljudje vam bodo velikokrat neizmerno hvaležni, če jim boste znali prisluhniti ali pa z njimi nekaj časa deliti prostor brez besed. Tako boste tudi drugim pokazali, da tišina ni nič strašnega.

Predlagam vam, da ko boste naslednjič v družbi nekoga začutili, da želite nekaj povedati – karkoli, samo zato da zapolnite neprijetno tišino, da naredite nekaj drznega. Takrat se ustavite in samo vztrajate v tem, da ničesar ne poveste. Morda vam bo prvič neprijetno, boste pa dobili izkušnjo, da tišina ni nič groznega. Morda bo zaradi tega, ker boste vi tiho, vaš sogovorec povedal nekaj zelo zanimivega ali pa vas bo vprašal nekaj o čemer si zares želite govoriti.

Z ljubeznijo,

Tjaša

Česa me je naučilo življenje v Indiji?

By | Uncategorized | No Comments

Leta 2014 sem 4 mesece preživela v Indiji. Večino časa sem bila v glavnem mestu, Delhi-ju. Tam sem delala v nevladni organizaciji in živela v soseski, med domačini.

Tisti, ki ste že bili v Indiji veste, da je sploh v mestih, za naše razmere precej kaotično. V Delhi-ju je okrog 20 milijonov ljudi, tako da si lahko predstavljate kakšen kaos in hrup je na cesti. Zame so bili meseci, ki sem jih preživela tam zagotovo velik izziv. Obenem pa sem se veliko naučila o sebi, dobila širšo perspektivo o različnosti kultur in o tem, da se eden od drugega lahko veliko naučimo.

Z vami bom delila 3 največje lekcije, ki mi jih je dala Indija.

1 lekcija: “Pomen duhovnosti za človeka”.

Za razliko z zahodnim svetom, je na vzhodu duhovni aspekt človeka temelj za izpolnjeno življenje. No, duhovnost je pomemben del vsakega izmed nas, morda se tega na vzhodu samo malo bolj zavedajo. Verjetno je eden izmed razlogov, da se ljudje poglabljajo v svojo notranjost tudi zato, ker v mnogih aspektih Indija ni tako dobro razvita, kot recimo Slovenija. Tam je ogromno ljudi, ki komaj preživi in so bili zato posledično prisiljeni razviti mehanizme preživetja. Bili so se prisiljeni soočiti sami s seboj in najti zadovoljstvo v majhnih stvareh, v trenutku. Po navadi pride človek do globokih uvidov o sebi in svetu, takrat ko mu je v življenju hudo in dojame, da mora nekatere stvari spremeniti, če želi živeti in ne zgolj preživeti.

“To me je vzpodbudilo, da sama postanem bolj hvaležna za vse kar imam. Vzpodbudilo, da raziščem kdo sploh sem. Kaj si želim od življenja? Kdo želim postati? Kakšne so moje vrednote? Kako sem lahko bolj v stiku s seboj? Kako sem lahko bolj srčna in sočutna? Kako lahko bolje služim družbi?”

Zdaj, ko pogledam za nazaj, se mi zdi, da je bila Indija ključna za to, da začnem še bolj odkrivati kdo sem, in da se osvobodim programov, ki mi jih je naložila družba. Ključna za to, da zaživim svobodno in da počnem stvari, ki me osrečujejo.

Veliko ljudi v Indiji ima doma prav posebne sobe ali kotičke, ki so namenjeni meditaciji, jogi in molitvi. To so prostori kjer si ljudje vzamejo čas zase, tako da se ponovno povežejo sami s seboj, umirijo, in pošljejo svoje želje v vesolje. Tovrstne vsakodnevne prakse pa pomagajo ljudem ostati v ravnovesju, ki je nujno potrebno za zadovoljstvo. Po moji vrnitvi v Slovenijo sem prihodnji dve leti vsako jutro meditirala in reprogramirala svoj um z afirmacijami o tem kakšen človek želim biti do sebe in drugih.

2 lekcija: “Odprtost ljudi.”

Po formalni izobrazbi sem komunikologinja. Vedno, ko me kdo vpraša kakšni se mi zdijo Indijci odgovorim, da se mi zdi, da so izvrstni komunikologi. Jezik jim teče kot namazan, pripovedovanje zgodb je njihova vrlina. Pa ne glede na to kako izobražen je človek. Oni obvladajo komunikacijo in prodajo.

Tam te ljudje sprejmejo za svojega skoraj v prvem trenutku. Želijo si tvoje družbe, neprestano te kličejo in vabijo na družabne dogodke. Včasih se mi je to zdelo kar malo nadležno, ker tega nisem bila navajena, vsaj ne v taki meri.

Večina ima številčne družine, tako da zrastejo obdani z veliko ljudmi. Tudi zato, ker je to država s približno 1,3 milijarde prebivalcev. Tako so vajeni, da so praktično neprestano z nekom v stiku. Navajeni so družbe, všeč jim je  druženje, pogovori, skupno ustvarjanje in bolj so navajeni prilagajanja. Obenem imajo zaradi tega tudi občutek pripadnosti in osamljenost ni tak izziv, kot recimo v Sloveniji. Ljudje smo namreč socialna bitja, od nekdaj smo  živeli v skupnostih in vse večji individualizem, ki ga poznamo na zahodu, nam ni nekaj naravnega in marsikoga spravlja v stisko.

“Za naše duševno zdravje je pomembno, da se obdamo z ljudmi v družbi katerih se počutimo dobro. Imeti ob sebi ljudi, ki verjamejo v nas in navijajo za naš uspeh, je nekaj neprecenljivega in izjemno pomembnega.”

 3 lekcija: “Pozitivna naravnanost.”

Imela sem priložnost spoznati ljudi, ki živijo v slum-ih (to so najrevnejša področja v Indiji kjer najrevnejših izmed njih živijo v šotorih) in tiste najbolj izobražene ter premožne.

Spomnim se drugega dne, ko sem bila v Indiji. Bilo je sredi avgusta, 40 stopinj in ogromno vlage. Odšla sem v slum, kjer je imela naša nevladna organizacija šolo za otroke. Pripravljali so jih na zaposlitvene intervjuje v različnih storitvenih panogah. V kolikor je kateri izmed najstnikov dobil službo, kot recimo natakar v eni izmed priljubljenih verig kot so Starbucks, je bila njegova začetna plača takoj višja kot od njegovega očeta, ki je preživljal več-člansko družino. Kar je pomenilo, da je bila to njegova vstopnica, da pride ven iz slum-a.

No, prišla sem v šolo, mladine še ni bilo. Odločila sem se, da se malo razgledam naokoli. Tako sem odšla na balkon, s katerega je bil pogled na travnato igrišče, ki je bilo na pol blatno. Tam je bilo ogromno smeti in nekaj svinj, ki so se pasle med smetmi. Poleg njih pa gruča otrok, ki je spuščala zmaje, narejene iz vrečk.

Zame je bil pogled na to v tistem trenutku šokanten in grozljiv. Stisnilo me je pri srcu, v grlu se mi je nabral cmok in pritekle so mi solze. Najrazličnejše misli so mi švigale po glavi. Vendar sem vedela, da v danem trenutku ničesar ne morem spremeniti in da moram situacijo sprejeti ter se umiriti. Kmalu so prišli otroci. Nič drugačni niso bili od otrok v Sloveniji, morda celo bolj zgovorni in odprti. Razlagali so mi o svojih željah, kdo si želijo postati, kako želijo živeti. Bili so nasmejani in dobre volje. Nekaterim izmed njih bo uspelo, tistim najbolj trdoživim in vztrajnim.

“Indija mi je pokazala, da je edino pravo zadovoljstvo tisto, ki ga najdeš znotraj sebe. Šele takrat, ko živiš v stiku s svojim višjim jazom, boš lahko srečen tudi, ko imaš materialne dobrine. V kolikor ne znaš biti zadovoljen s tem kar imaš, ti sreče ne bo prineslo vse bogastvo na tem svetu.”

Česa se bom vedno spominjala:

  • vsakodnevne jutranje joge,
  • sveže iztisnjenega mangovega soka,
  • mlade mamice in umetnice, ki mi je s predlagano knjigo Summerhill spremenila celoten pogled na
    izobraževanje (predlagam jo v branje vsem, ki vas vsaj malo zanima izobraževanje in vzgoja),
  • prvi in drugi skok s padalom,
  • Indijca, ki je skočil v tandemu z menoj sredi hribov, nekje bogu za hrbtom, in mi v zraku pel po
    slovensko,
  • vseh ljudi s katerimi smo stkali prijateljstva,
  • sončnega vzhoda na Andamanskem otočju,
  • vožnje z vlakom, ki je prav posebno doživetje,
  • svetega mesta Varanasi in Rishikesh,
  • najveličastnejše zgradbe kar sem jih kdaj videla – Taj Mahal,
  • opic, ki so me opazovale s streh hiš, ko sem bila na poti do službe,
  • najdebelejših psov kar sem jih kdaj videla,
  • fantka s pretepenim obrazom, ki je skakal po meni in me prosil za denar,
  • najbolj ogabnega vendar zdravilnega napitka iz papajinih listov,
  • vseh pogovorov o različnosti med verami,
  • seznam bi lahko pisala v nedogled pa bom zdaj zaključila. 🙂

Pol leta sem živela tudi v Španiji in Grčiji. Tudi te dve državi in ljudje so mi spremenili marsikateri pogled na življenje. Morda o teh izkušnjah v kakšnem izmed prihodnjih blogov.

S tem blogom sem želela predvsem vzpodbuditi bralca, da se zave različnih realnosti, ki jih živimo ljudje po svetu. Kar je za nekoga „normalno“, je za drugega čisto nesprejemljivo. Vsem pa je skupno to, da smo ljudje, in

“če želimo spoznati samega sebe, je pomembno da negujemo tudi našo duhovno plat. Pomembno je najti načine kako umiriti svoj um, odpreti srce, razviti emocionalno in duhovno inteligenco, ter biti v trenutku. S tem, ko smo odprti in strpni do drugih ljudi, odprti za nova doživetja, spoznavamo sebe in druge, predvsem pa pišemo nepozabne zgodbe, ki nam bodo ostale za vedno. S pozitivno naravnanostjo nam je v življenju lažje, smo bolj proaktivni, veseli, in tudi lažje kreiramo, saj je naša vibracija na višji ravni.”

Z ljubeznijo,

Tjaša

Zakaj nas osebna meja zbližuje?

By | Uncategorized | No Comments

Tale blog je za vse prijazne in nežne duše, ki zaradi velikega srca in empatije, včasih pozabite nase. Pomembno pa se je zavedati, da smo za funkcionalne odnose v prvi vrsti pomembni mi. Pomembno je, da poskrbimo za svoje potrebe. Pomembno, da se naučimo poslušati sebe in s tem posledično postaviti mejo ali znati reči ne, ko tako čutimo. Saj veste kakšna so navodila na letalu pred vzletom: „v primeru strmoglavljenja letala, najprej nadenite kisikovo masko sebi, ker boste šele tako lahko pomagali tudi drugim“. Najprej je potrebno poskrbeti zase, ker drugače vam bo zmanjkalo energije in potem boste na slabšem vi in tisti s katerimi ste v odnosu.

Predvsem pa je pomembno, da ob tem, ko se postavite zase, nimate slabe vesti. Šele takrat, ko veste kaj potrebujete, kje so vaše meje, ko vse to komunicirate z drugimi, lahko imate srečen odnos – najprej s seboj in nato z vsemi ostalimi.

Ste se kdaj vprašali zakaj ste kdaj jezni po snidenju s kako osebo? Zakaj se morda počutite, da vas drugi izkorišča, vi pa mu v vsem ustrežete? V kolikor ste že doživeli tak ali podoben scenarij, ste pustili, da je šel drugi čez vašo mejo. V resnici niste jezni nanj, ampak nase. Zato ker niste bolje poskrbeli zase. Zato, ker se niste poslušali in postavili meje na glas. Zato, ker niste komunicirali vaših občutkov. Zato, ker niste rekli ne, ko ste tako čutili. Včasih človek morda sploh ne ve kaj se dogaja, občuti le nekakšno nelagodje. Sploh, če imate na drugi strani osebo, ki je zelo agresivna v izražanju svojih želja. Zato je pomembno, da se naučite prepoznavati vaše občutke v telesu, ki vam sporočajo, da gre nekdo čez vašo osebno mejo.

Vse se začne s tem, da začnete prepoznavati vaše osebne meje. Nato jih začnete izražati drugim. Verjetno se bo zgodilo, da bodo nekateri ljudje presenečeni nad vašo nenadno preobrazbo. Morda kdo od njih ne bo upošteval vaših mej. Takrat je pomembno, da zaupate vase. Vi ste tisti, ki odločate o vašem življenju in samo vi zares veste kaj potrebujete v določenem trenutku. Ljudje, ki ne upoštevajo vaših mej niso ljudje, ki jih želite ob sebi. Včasih kakšni ljudje odidejo iz vašega življenja. Prav je tako. S tem naredijo prostor novim ljudem, ki vam prihajajo naproti. Kadar se to zgodi, zna biti težko. Sploh, če iz vašega življenja odide oseba, ki vam je bila še posebej blizu, kot je partner, sorodnik, dolgoleten prijatelj. Vendar je to normalen proces. Ljudje se spreminjamo, nekatere vezi se z leti poglabljajo, nekatere pa nam niso več v doprinos. Zaupajte vase in v svoje odločitve. Verjemite mi, da bodo tisti pravi ljudje, ki jih želite imeti ob sebi, vedno spoštovali vaše osebne meje. Samo z njimi boste lahko kreirali srčne, ljubeče in negovalne odnose, ki bodo vsem v doprinos.

Z ljubeznijo,

Tjaša

Kako se znebiti omejujočih zaključkov?

By | Uncategorized | No Comments

Veliko ljudi v življenju deluje iz zaključkov. Naj bodo to zaključki o tem kakšni so drugi ljudje, kakšni so oni sami, kakšno je njihovo življenje in kakšne možnosti imajo, oziroma večkrat kakšnih možnosti posamezniki nimajo. Vsak, ki bi rad spremenil svoje delovanje, tako da bi v življenje privabil več možnosti in manj omejitev, naj začne postavljati vprašanja.

Read More

Onkraj EGA srečaš SEBE

By | Uncategorized | No Comments

»Mislim torej sem.« (René Descartes) Laž, ki nam jo prodajajo na zahodu?

Na zahodu radi poudarjamo kako pomemben je racio. Več kot veš, več veljaš. Že od malih nog nas učijo o tem kaj vse naj bi se naučili in kaj vse naj bi znali. S tem, ko se tako zelo poudarja naš um in naša racionalnost pa se človek oddaljuje od svojega bistva, od svoje biti.

Read More